POEME ROMÂNESTI ÎN LIMBI STRAINE
 

Lucian BLAGA

 

LEPE ROKE

 

Slutim:

lepe roke, kot da ste me objele danes

s toplino svojo, glavo polnih sanj,

tako boste enkrat

tudi žaro z mojim pepelom.

 

Sanjam:

lepe roke, ko tople ustne bodo razvejale

v veter,

pepel, ki ga boste v dlaneh držali kot v kelihu,

takrat boste kot cvetovi,

s katerih sapica cvetni prah razpihuje.

 

Jocem:

takrat boste še tako mlade, lepe roke.

 

 

HREPENENJE

 

Strastno pijem tvoj vonj in obraz ti

z dlanmi objemam, kot se

z dušo objema cudež.

 

Zgoreva naju bližina, iz oci v oci, kot stojiva.

 

Vseeno mi šepetaš:”Kako sem se te zaželela!”

 

Receš mi tako skrivnostno in hrepenece, kot da sem

begunec v neki drugi državi.

 

Žena,

kakšno morje nosiš v srcu in kdo si?

Še enkrat mi poj svoje hrepenenje,

da te slišim

in da bodo trenutki kot popki,

iz katerih zares cveti – vecnost.

 

 

9. MAJ 1895

 

Vas moja, ki imaš v imenu

zvoke solze,

na globok klic pramater,

v tisti noci

sem te izbral kot

prag sveta

in stezo trpljenja.

 

Tisti, ki me je k tebi napotil

iz globine veka,

v tebe, kdor me je pozval,

naj bo blagoslovljen,

vas solz brez zdravila.

 


DUŠA VASI

 

Deklica, položi roke na moja kolena.

Jaz verjamem, da je vecnost rojena na vasi.

Tu je vsaka misel pocasnejša

in srce ti bije vse pocasneje,

kot da ti v prsih ne bi bilo,

ampak globoko v zemlji.

Tu se zdravi žeja od rešitve,

in ceprav so noge okrvavljene,

sedi na kup zemlje.

 

Glej, vecer je že.

Duša vasi plapola ob naju,

kot plašen vonj pokošene trave,

kot padanje dima na slamnate strehe,

kot igra kozlickov na visokih grobovih.

 

 

AVTOPORTRET

 

Lucian Blaga je nem kot labod.

V njegovi državi

sneg bitja zamenjajo besede.

Njegova duša išce,

je nema,

vecno iskanje,

vecno

do skrajnih mej.

On išce vodo,

iz katere mavrica

pije lepoto svojo in nebivanje.

 

 

MOLITEV

 

Predolga je noc

za eno življenje.

Zadržana v pepelu kot žar

vztraja, da srce preživi,

dokler se ne zdani.

Zaprošen, da bo gospod,

zaprošeni viharji in vetrovi silni,

zašcitniški pepel

od vsakega diha

naj me obvaruje.

ORGLE

 

Vstopaš v preddverje velike katedrale,

da poslušaš orgle

s cevmi iz vetra,

ki viharno igra.

In slišal boš Boga v višinah,

kako z vsemi prsti na rokah svojih

igra, igra.

 

Prevod z romunskega jezika: Miljurko VUKADINOVIC in Irena ODER

 

 

Home