Andrei CODRESCU

FRANCISU PONGU

Za razliko od vrline

stil ne išce primerov. Primeri imajo želje

po dodatnem casu, da bi dobili stil. Lahko se pricne

kampanija proti dejstva, da so etiketirani s pravimi Primeri.

Lahko se imenujejo Dogodki. Mi ne želimo biti primeri. Želimo se samo

zabavati. Kje bi bila policija brez primerov? Kje bi bili profesorji? Kje

država? Kje cenzor?

GLAVNA FIGURA

Ne morem pomisliti na moškega ali žensko, da ne v istem casu pomislim “ubogi moški!”, “uboga ženska!”. Ta “ubogi” je škatla, ki sem jo delal leta. Prazna je in zato je moja priljubljena kreacija. Tudi stranice te škatle so sezidane iz nicesar. Rad razmišljam, ko ponoci pada, da je ta škatla narejena iz absolutno nicesar, z nicemer znotraj, medtem ko stojim sam v sebi v pravem središcu, obkrožen s toliko stvarmi, toliko skrbmi. Vedno je emir, ko se zavem nje in cetudi ne bi imel tega smrtnega telesa, širila bi se tako, da bi obsegla ves Univerzum.

POREKLO ELEKTRIKE

To, kar gledam – navdušuje me. To, kar ljubim – me plaši. Vcasih sem nuna, bicana pred ocmi sveta. Vcasih se bicam sam v za to pripravljeni celici. Vcasih komunizem izgleda, kot da maršira, vcasih marširam sam po živem pesku. Skladnost mojega položaja je intenzivirana z malim mracnim ekranom, v katerem so do neskoncnih podrobnosti intimni tisti najpomembnejši. Ce bom sposoben stalno živeti v stanju, v katerem bom lahko obtožil imaginacijo. A sem popolnoma vpit s podrobnostmi. Sijaj enega cevlja, ce ga cloveško uokviriš, se lahko neovirano ponovi desettisockrat v pušcavi moje duše. Možnost, da se orientiram proti odmevu, je custvena samo, ce je objekt, ki proizvaja zvoke, edini v razponu desettisoc milj. Za to, kar sem, ni imena, ampak cemur sem pomagal, da se rodi, nosi ime Elektrika.