Paul VINICIUS
TRI PISMA Z BALKANA
LJUBEZEN MOJA
Lacen sem in željan tebe
a glej:
krokarji najinih držav sprli se.
a zunaj jesen –
a jaz
lebdim nad papirjem na katerem ti pišem
resnicni zrak na tvojem licu
ker vem:
ne bo prišel do tebe.
LJUBLJENA MOJA
vceraj
ledene svece pod streho
samo so jokale in jokale
dokler mesecevo truplo ni storilo da umolknejo;
a glej:
najini sta državi zdaj v vojni
in med nama je
samo pepel in tuljenje.
Vcasih me prizadene tvoja podoba v ogledalu
iznakažena z daljavo
(praznih votlin);
boga prosim, da je vsaj privid.
LJUBEZEN MOJA
Da bi tudi ti mogla videti:
iz ruševin razpadanje, prah in cviljenje
kostanj pod oknom
(v eni edini
nepremišljeni noci)
vzcvetel bo.
zunaj še tece kri
razteza se crna umirjajoca.
nezadržno te želim
upam
da
ne
PREDIGRA (ZDRUŽENA SODIŠCA)
gospodicna:
ce imate male dojke
pustite mi da vam narišem
miš
med njimi-
da bo drhtela
od straha.
VELIKO JE BILO TREBA DA NAJDEMO MERO NEMOCI:
INTERNET
Wolkulja weverica weronika. veve.ro
Wolkulja weverica weronika.veve.ro
Wolkulja weverica weronika.veve.ro
kri moja tece
tako ignorantska
kot v šestnajstem stoletju.
molcanje tvoje internetu pušca pepel.
veliko je bilo treba da najdemo mero nemoci!
jesen prihaja iz klavnice
kot mesar
ki se briše od listja
še
še
še-
še en udarec srca.
